Psihoterapija za mladostnike
Mladostništvo je obdobje, v katerem pride do velike rasti in ekspanzije v svet, otrok se spremeni tako duševno kot telesno, spremenijo pa se tudi njegovi odnosi. Te spremembe so velikokrat naporne za mladostnika in za tiste, s katerimi sobiva. Včasih se razvoj za nekaj časa zaustavi ali pa se pojavijo večje težave, ki mladostnika ovirajo, da bi se lahko uspešno razvijal naprej. Z razumevanjem, sočutjem in zaupanjem stojim mladostnikom v teh težkih trenutkih ob strani in jim pomagam premostiti težave, da tok življenja lažje steče v pozitivno smer.
Najstništvo je obdobje, ki se ga otroci veselijo, starši pa bojijo. Hormoni podivjajo, odnosi se spremenijo in otrok se kar naenkrat spremeni v nekaj, česar ne razumemo več. Najstništvo je tudi zanj_o naporno obdobje.
Pojavijo se nihanje razpoloženja, čustveni izbruhi, povečana skrb za lastni videz, okupiranost s prijateljstvi, pomanjkanje zanimanja za šolo, povečana aktivnost na socialnih omrežjih in še bi lahko naštevala. Vse to so znaki, ki nam pokažejo, da otrok prihaja v puberteto. Nenadoma ga skoraj ne spoznamo več. Pred našimi očmi stoji razvijajoče se dekle ali fant. Dekletom zrastejo prsi, fantom se spremeni glas, dobijo mozolje in njihova telesa se zelo intenzivno spreminjajo. Otroci pa se ne razvijajo le telesno, v obdobju najstništva se zelo intenzivno razvija tudi njihova duševnost. Želijo biti bolj samostojni in zdi se, kot da nas ne potrebujejo več. Preobrazba iz otroka v mladostnika je proces in še dolgo bo trajalo, da se bo iz otroka razvil odrasli moški ali ženska.
Starši se včasih sprašujejo, kaj je njihova vloga ali jih otrok še potrebuje, kako mu lahko pomagajo, zanima jih, kaj narediti, da bo vsa družina to obdobje preživela s čim manj neprijetnostmi. Odgovor ni enostaven, še manj pa je enostavna naloga, pred katero ste starši najstnika. Če starši opazite, da ima otrok težave, je nujno, da se z njim o tem naprej pogovorite in vidite, ali jih lahko rešite sami. Če to ne gre, je dobro, da poiščete strokovno pomoč.
Psihoterapija za mladostnike je usmerjena v individualno delo z najstnikom ali najstnico, ki ima težave in se strinja oziroma soglaša s tem, da bi poskusil_a težave rešiti s psihoterapijo. Fokus v psihoterapiji je na individualnem doživljanju mladostnika ali mladostnice.
Pri svetovanju staršem se skupaj osredotočimo na to, kaj lahko starši naredite, da pomagate svojemu mladostniku ali mladostnici, da bo lažje premagal_a težave, s katerimi se sooča. Če to ne zadošča, vas usmerim v ustrezne organizacije in k drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z določenimi motnjami ali pa predlagam individualno psihoterapijo za mladostnika ali starše in/ali družinsko psihoterapijo.
Ne verjamem, da je smisel življenja biti “srečen”.
Mislim, da je smisel življenja biti
koristen, odgovoren, sočuten.
Predvsem pa je smisel življenja
biti nekomu pomemben:
biti drugemu v oporo, zavzemati se za nekaj,
poskrbeti, da je svet zaradi tvojega življenja boljši.
(Leo C. Rosten)
Simptomi, ki nam povedo, da mladostnik potrebuje strokovno pomoč:
Napadi tesnobe in panike
Pogosto jo/ga tišči ali stiska v prsih, težave pri dihanju, težave pri soočanju z vsakodnevnimi obremenitvami, strah, da ne bo zmogel_a, čustvene stiske, skrbi…
Psihosomatske težave
Pogosto ima bolečine in bolezni, ki nimajo organskega vzroka, pogosto se slabo počuti in se veliko ukvarja s svojim telesom.
Depresija
Pomanjkanje interesa, motnje bioritma, spremembe navad, opustitev aktivnosti in interesov, upad druženja z vrstniki, izčrpanost in brezvoljnost.
Nespečnost in druge motnje bioritma
Ne more zaspati, zjutraj je zelo zaspan_a, spi čez dan, nenadoma potrebuje zelo malo spanja, sprememba prehranjevalnih navad, ki ima negative vpliv na zdravje mladostnika ipd.
Samopoškodovalno vedenje
Rezanje, praskanje, zbadanje ipd., nošenje dolgih rokavov in skrivanje delov telesa…
Šolska neuspešnost
Upad v storilnosti, upad motivacije za učenje, padec ocen, negativne ocene, izostanje od pouka ipd.
Socialna izoliranost
Pomanjkanje socialnih stikov, nezmožnost navezovanja in ohranjanja odnosov, mladostnik_ca nima prijateljev ali pa je njegova družba neprimerna, zanj_o ogrožujoča.
Odvisniško vedenje
Pretirana preoukupacija z določenimi vedenji, zloraba drog in/ali alkohola, odvisnost od elektronskih naprav, odvisnost od uporabe socialnih omrežij…
Pomanjkanje interesov in aktivnost
Nič ga/jo ne zanima več, nima hobijev, ne udejstvuje se v aktivnostih, ki jih je imel_a prej rad_a, veliko časa preživi doma, v svoji sobi ipd.
Motnje hranjenja
Anoreksija, bulimija, ortoreksija, preokupacija s hrano in telesnim videzom, pretirana telovadba, ipd.
Odkrite posebne potrebe otroka
Čustvene in vedenjske težave, motnje avtističnega spektra, dolgotrajne, kronične bolezni ipd., ki vplivajo na samodoživljanje in samopodobo mladostnika.
