Psihoterapija za otroke

Otroci so nežna in občutljiva bitja. Velikokrat izkazujejo čustvene in vedenjske težave zaradi katerih so starši v skrbeh in čutijo, da bi otrok potreboval strokovno pomoč. Otroci zelo močno čutijo to, kar se dogaja v njihovem okolju. Psihični stres se v zgodnjem obdobju življenja lahko sprosti preko telesnih kanalov, telesna bolečina pa lahko najde svojo sprostitev preko duševne bolečine. Otrok s težavami kliče na pomoč; večje kot so težave, večja je njegova čustvena stiska.

Razvoj otrok je pogosto zaznamovan z vrsto travmatskih dogodkov in izkušenj, pomanjkanjem doživljanja uspehov in nesprejetostjo v socialnem okolju. To vpliva na razvoj obrambnih mehanizmov (zanikanje, projekcije, nadkompenzacije ipd.), ki se kažejo v simptomih, kot so izogibanje obveznostim, izguba motivacije, samopoškodovalno vedenje, pomanjkanje zaupanja vase in v druge, naučena nemoč. Navedeni čustveni in vedenjski odzivi v kombinaciji z reakcijami okolja vodijo do težav v socialni integraciji, kot jih opredelujujejo Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Prav tako velik pečat na osebnosti posameznika pustijo zgodnje travme- spolna, fizična, psihična zloraba ali zanemarjanje.

Psihoanalitična psihoterapija  otrok ni sestavljena iz seta natačnih pravil, temveč nudi splošen okvir za razumevanje tega, kar se dogaja v otroku in v odnosu med otrokom in terapevtko. Pravila predstavljajo okvir, znotraj katerega se lahko dogaja terapevtski proces in zagotavljajo majhnim pacientom občutek varnosti. Dovolj dobro terapevtsko okolje otroku tekom obravnave pomaga razviti občutek temeljnega zaupanja in mu omogoča, da predela zgodnje travme. V psihoanalitični psihoterapiji je terapevt spremljevalec, otroku sledi in ga ne usmerja direktno, mu ne pridiga in ne govori o sebi in svojih izkušnjah, temveč otroka posluša in je prisoten z ljubečo pozornostjo, psihoterapija pa pogosto poteka preko igre. Stiki s starši otrok so omejeni in vključujejo  anamnestične razgovore pred začetkom terapije ter  občasne svetovalne pogovore za namene edukacije in podpore psihoterapevtskemu procesu.